Prispevek Marije Gotar, ki širi svetlobo med otroci kot vzgojiteljica in tapkalka.
A. je iz 2. Sk. Podaljšanega bivanja in pride k meni, ko se skupine združujejo. A je v družbi še dveh prijateljic prišla k meni in potožila, da jo že od zjutraj boli kost, tam pod zobmi. Njena prijateljica B, ki je ravno prejšnji dan bila z mamico na moji uvodni delavnici pravi: Pojdi k Mariji, ona zna neki, da te ne bo bolelo. A : "A res znate?" M. "Ja, a poskusiva?" In pokima. Vprašam jo, kje jo boli, kako močno jo boli, kdaj se je bolečina pojavila…Vprašam jo, če misli, da je od zoba. Tina odgovori, da ne, samo da jo od zjutraj boli tale / pokaže/ kost. Povem ji, da bo kar za mano ponavljala, pa še B bo pomagala, ki tudi to že zna. Vpraša, jo, če bi lahko povedala kako močna je ta bolečina, če bi jo izmerila od 0-10 in pravi za ene 3. Samo en krog je bil potreben, proti koncu kroga ji gre na smeh. Ko je konec, jo vprašam: Zakaj se pa smeješ? Ona pa: Pa učitelca, kako ste to naredila? To je povedala s takim zavistnim glasom, kot da bi ona tudi rada to znala, kako mi je to uspelo. Povem, da nisem jaz to naredila, da je to naredila ona s svojimi čarobnimi prstki, pa še z B sva ti pomagalai. Povem, da smo mi vsi prepleteni z zlatimi nitmi in ker smo delale tri, je to še bolj učinkovalo. Povem ji, da so se na njene zlate niti nabrale ene smeti, in jih je zdaj očistila, tako, da je udarjala na točno določene točke, kar je povzročilo, da so šle smeti dol. Punce gredo stran, stiskajo glave skup in nekaj šušljajo. V tistem pride Evina mami, ki je že bila na moji delavnici in ji predstavim pravljico Zvezdica in zlate niti.
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTORJITa blog je skupen prispevek, moj in mojih kolegov, ki tapkajo ali sicer delajo in živijo z otroci z odprtimi očmi in srcem. Hvala! Naj služi vam in vašim otrokom! Arhiv
April 2014
Kategorije |