Kaj če moj um ni varna soseska, še posebej ne ponoči?
Imeti dobro mnenje o sebi (dovolj visoko samopodobo) vpliva na marsikaj v našem življenju. Samopodobo določa primerjava med našimi pričakovanji o tem, kakšni naj bi bili, kaj naj bi dosegli, imeli, kakšni naj bi bili naši odnosi in dejanskim stanjem v katerem smo. In če so dejanske razmere mnogo slabše od pričakovanj, potem je naša podoba o nas samih nizka. Kar je dobra podlaga za vrsto težav, vključno z depresijo, anksioznostjo, šibkim imunskim sistemom, neodpornostjo na stres, rakava obolenja… Seveda samopodoba vpliva tudi na naše odnose, kreativnost, stopnjo zadovoljstva, uspešnost...
Kakšna soseska je torej naš um? Ali vlada v njej naš »notranji Naci«, ki nas kritično zasleduje na vsakem koraku, nam konstantno zbija samozavest, nas sramoti, ocenjuje, obtožuje? Ali pa imamo v soseski prijaznega, ljubečega, močnega prijatelja, ki nas razume, spodbuja in nas ima rad?
Seveda je ta naša umska soseska plod izkušenj iz otroštva, dediščine, družbe in prejšnjih življenj, vendar pa če želimo, mi določimo v kakšni umski soseski bomo živeli in delovali.
V naslednjih nekaj prispevkih se bomo dotaknili 7 področij našega življenja (glede na energetske centre v telesu) z vidika samopodobe. Ne bomo se posvečali čustvenim vidikom posameznega področja (o tem kdaj drugič), pač pa le temu, kakšno mnenje imamo o posameznih področjih življenja in morda se odločimo kaj spremeniti.
1. Področje: družine in organizacije; Mnenje o kvaliteti družinskih odnosov vpliva na naše splošno počutje, ter zdravje kosti, sklepov in imunskega sistema.
Kaj meniš o svoji sposobnosti vključevati se v družine in organizacije? Znaš biti diplomatski in korekten? Se zmoreš povezovati v skupnost? Ali veš, kdaj je primerno biti odvisen od družinskih članov/članov skupnosti in kdaj se umakniti in biti neodvisen?
Če smo zadovoljni s trenutnim stanjem, potem imamo dobro samopodobo o tem področju našega življenja in s tem dobro podporo za naše zdravje, delovanje in notranji mir.
Če nismo zadovoljni s kvaliteto odnosov, potem se lahko odločimo, ali želimo spremembo ali ne. Če želimo spremembo, pošteno poglejmo, kakšne so možnosti. Naše čustvovanje, naši miselni procesi, naše vedenje so naša odgovornost. Drugi vpleteni se sami od sebe redko spremenijo, ne tako redko se spremenijo, če se mi spremenimo, včasih pa se ne spremenijo ne glede na našo rast.
Recimo, da ste starš (oče ali mama). V svojem otroštvu ste si ustvarili svoje mnenje o staršu istega spola kot ste vi in nasprotnem tudi in seveda o tem, kakšen je odnos do otrok. Zavestno se morda ne strinjate, a podzavest deluje večji del časa. Torej kakšna je vaša podoba očeta ali mame? In kakšna je idealna podoba? In kakšni ste vi? Ste zadovoljno s tem? Imate visoko samopodobo o sebi kot staršu? In kakšna je vaša samopodoba o vas kot o partnerju, sodelavcu, šefu, članu društva, orkestra, pevskega zbora, kolektiva…?
Morda se lasnih mnenj ne zavedate, vendar obstajajo in gradijo vašo samopodobo in občutek vaše vrednosti.
EFT
Čeprav sem spoznal, da se ne cenim kot oče (mama, mož, žena, sodelavec…), se imam rad in spoštujem tisto kar sem že dosegel.
Čeprav nisem zadovoljen z odnosi znotraj družine, se odločam, da imam moč pozitivno vplivati na podobo o sebi in mojih družinskih članih.
Čeprav ne dosegam svojih pričakovanj v odnosu z mojim otrokom (ženo, možem…), pa si hočem dati priznanje za vse lepo kar sem že pomagal soustvariti in iz tega lepega hočem graditi še naprej.
(po točkah)
(negativne misli)
Ne cenim se kot oče (mama, mož, žena…), nimam dobrega mnenja o očetih na splošno, hočem biti boljši, a mi ne uspe, zguba sem, ne spoštujem se, nimam ljubezni za sebe, nihče mi ni povedal, da se imam lahko rad tudi, ko mi ne uspe, nihče me ni naučil spoštovati se, tudi ko ne dosežem rezultatov, menim, da sem zavozil, ne vidim smisla, utrujen sem od vsega...
(odprte možnosti)
Kaj pa če je lahko moj um prijaznejši do mene, kaj če se lahko iz srca sprejemam, kaj če lahko pričakujem spoštovanje, kaj če obstajajo dobri očetje, kaj če sem jaz eden izmed njih, kaj če lahko dajem in vračam ljubezen, kaj če se bodo name drugače odzivali, če bom jaz sam pomirjen s seboj, kaj če bo moje samo sprejemanje spodbudilo večjo povezanost v družini…
(zaupanje in sprejemanje)
v preteklosti sem naredil vse kar sem zmogel v danih okoliščinah, lahko si dam priznanje za pretekli trud in dosežke, zdaj se imam lahko še raje in moja vrednost zato raste, večja ko je moja samopodoba, varnejšega se počutim, lažje se povezujem, več lahko nudim in lažje sprejemam, z večjo mero ljubezni in spoštovanja do sebe, moja družina pridobiva in vsi smo srečnejši, hvaležen sem, da napredujemo skupaj...
Naj vas vaš um podpira!
Vse dobro,
Darja
Imeti dobro mnenje o sebi (dovolj visoko samopodobo) vpliva na marsikaj v našem življenju. Samopodobo določa primerjava med našimi pričakovanji o tem, kakšni naj bi bili, kaj naj bi dosegli, imeli, kakšni naj bi bili naši odnosi in dejanskim stanjem v katerem smo. In če so dejanske razmere mnogo slabše od pričakovanj, potem je naša podoba o nas samih nizka. Kar je dobra podlaga za vrsto težav, vključno z depresijo, anksioznostjo, šibkim imunskim sistemom, neodpornostjo na stres, rakava obolenja… Seveda samopodoba vpliva tudi na naše odnose, kreativnost, stopnjo zadovoljstva, uspešnost...
Kakšna soseska je torej naš um? Ali vlada v njej naš »notranji Naci«, ki nas kritično zasleduje na vsakem koraku, nam konstantno zbija samozavest, nas sramoti, ocenjuje, obtožuje? Ali pa imamo v soseski prijaznega, ljubečega, močnega prijatelja, ki nas razume, spodbuja in nas ima rad?
Seveda je ta naša umska soseska plod izkušenj iz otroštva, dediščine, družbe in prejšnjih življenj, vendar pa če želimo, mi določimo v kakšni umski soseski bomo živeli in delovali.
V naslednjih nekaj prispevkih se bomo dotaknili 7 področij našega življenja (glede na energetske centre v telesu) z vidika samopodobe. Ne bomo se posvečali čustvenim vidikom posameznega področja (o tem kdaj drugič), pač pa le temu, kakšno mnenje imamo o posameznih področjih življenja in morda se odločimo kaj spremeniti.
1. Področje: družine in organizacije; Mnenje o kvaliteti družinskih odnosov vpliva na naše splošno počutje, ter zdravje kosti, sklepov in imunskega sistema.
Kaj meniš o svoji sposobnosti vključevati se v družine in organizacije? Znaš biti diplomatski in korekten? Se zmoreš povezovati v skupnost? Ali veš, kdaj je primerno biti odvisen od družinskih članov/članov skupnosti in kdaj se umakniti in biti neodvisen?
Če smo zadovoljni s trenutnim stanjem, potem imamo dobro samopodobo o tem področju našega življenja in s tem dobro podporo za naše zdravje, delovanje in notranji mir.
Če nismo zadovoljni s kvaliteto odnosov, potem se lahko odločimo, ali želimo spremembo ali ne. Če želimo spremembo, pošteno poglejmo, kakšne so možnosti. Naše čustvovanje, naši miselni procesi, naše vedenje so naša odgovornost. Drugi vpleteni se sami od sebe redko spremenijo, ne tako redko se spremenijo, če se mi spremenimo, včasih pa se ne spremenijo ne glede na našo rast.
Recimo, da ste starš (oče ali mama). V svojem otroštvu ste si ustvarili svoje mnenje o staršu istega spola kot ste vi in nasprotnem tudi in seveda o tem, kakšen je odnos do otrok. Zavestno se morda ne strinjate, a podzavest deluje večji del časa. Torej kakšna je vaša podoba očeta ali mame? In kakšna je idealna podoba? In kakšni ste vi? Ste zadovoljno s tem? Imate visoko samopodobo o sebi kot staršu? In kakšna je vaša samopodoba o vas kot o partnerju, sodelavcu, šefu, članu društva, orkestra, pevskega zbora, kolektiva…?
Morda se lasnih mnenj ne zavedate, vendar obstajajo in gradijo vašo samopodobo in občutek vaše vrednosti.
EFT
Čeprav sem spoznal, da se ne cenim kot oče (mama, mož, žena, sodelavec…), se imam rad in spoštujem tisto kar sem že dosegel.
Čeprav nisem zadovoljen z odnosi znotraj družine, se odločam, da imam moč pozitivno vplivati na podobo o sebi in mojih družinskih članih.
Čeprav ne dosegam svojih pričakovanj v odnosu z mojim otrokom (ženo, možem…), pa si hočem dati priznanje za vse lepo kar sem že pomagal soustvariti in iz tega lepega hočem graditi še naprej.
(po točkah)
(negativne misli)
Ne cenim se kot oče (mama, mož, žena…), nimam dobrega mnenja o očetih na splošno, hočem biti boljši, a mi ne uspe, zguba sem, ne spoštujem se, nimam ljubezni za sebe, nihče mi ni povedal, da se imam lahko rad tudi, ko mi ne uspe, nihče me ni naučil spoštovati se, tudi ko ne dosežem rezultatov, menim, da sem zavozil, ne vidim smisla, utrujen sem od vsega...
(odprte možnosti)
Kaj pa če je lahko moj um prijaznejši do mene, kaj če se lahko iz srca sprejemam, kaj če lahko pričakujem spoštovanje, kaj če obstajajo dobri očetje, kaj če sem jaz eden izmed njih, kaj če lahko dajem in vračam ljubezen, kaj če se bodo name drugače odzivali, če bom jaz sam pomirjen s seboj, kaj če bo moje samo sprejemanje spodbudilo večjo povezanost v družini…
(zaupanje in sprejemanje)
v preteklosti sem naredil vse kar sem zmogel v danih okoliščinah, lahko si dam priznanje za pretekli trud in dosežke, zdaj se imam lahko še raje in moja vrednost zato raste, večja ko je moja samopodoba, varnejšega se počutim, lažje se povezujem, več lahko nudim in lažje sprejemam, z večjo mero ljubezni in spoštovanja do sebe, moja družina pridobiva in vsi smo srečnejši, hvaležen sem, da napredujemo skupaj...
Naj vas vaš um podpira!
Vse dobro,
Darja
RSS Feed
