Neredko se zgodi, da smo deležni pozornosti, šele takrat, ko zbolimo in če imamo to izkušnjo iz otroštva, je lahko bolezen klic na pomoč, klic po pozornosti.
Zgodba o žitu V žitnem polju je cvetel mak. Imel je lep, velik, rdeč cvet, ki je bil dobro viden sredi zelenega žita. Mimo je prišel človek in občudoval mak: »Kako lep cvet, tako živ in bogat.« Mak je bil vesel teh besed, kaj bi ne bil, ko so ga občudovali. Žita človek ni opazil. Še tisto popoldne se je razbesnela poletna nevihta s točo in razdejala žitno polje. Po nevihti je prišel kmet na polje in tarnal nad razdejanjem: »Ubogo moje žito, kaj naj storim, kaj bo z menoj.« Mimo je prišel starec in svetoval kmetu. Pojdi in skuhaj čaj iz rmana, iz kamilic in hrastovega lubja in poškropi z njim svoje žito. Pri tem mu poj svoje pesmi. Neguj ga. Zahvali se mu, da je tu, da te hrani. Morda ga še rešiš, vsaj kak delež.« Kmet je res storil tako. Negoval je svoje polje in tiste bilke, ki niso bile povsem polomljene, so si opomogle in nosile nekaj semena. Kmet je bil presrečen in ko je naslednjič srečal starca, se mu je zahvalil za nasvet, ki mu je rešil del pridelka. Starec pa je dejal: »Ne pozabi na pesem hvaležnosti! Poj jo tudi takrat, ko bo žito zdravo in ti bo vreme naklonjeno. Bodi hvaležen in vsak dan to glasno povej.«
0 Comments
Leave a Reply. |
|