Rada imam živali. Zelo. Sopotnice so mi in prijateljice in pomočnice in svetovalke. To ni kar tako. Sploh ne. Ljubezni in zaupanja, ki ga imamo med seboj ne srečaš na vsakem vogalu, vsaj jaz ga ne. Poleg psa in mačk, imam tri kokoši, Fanči, Frido in Fifi. Mlade so še. V tem tednu so začele nositi jajca. Vsaka po dva do danes. Neopisljivo je, ko ti nekdo, ki ga imaš rad v hiški na slami pusti jajce. To je bil eden najlepših dogodkov v mojem življenju. Nisem se ga mogla nagledati. Hvaležnost je presegala moje sposobnosti čutenja čustev.
Kokoš je posebna žival. Duh kokoši predstavlja med nativnimi ljudstvi plodnost, obilje, nove začetke, optimizem, pogum, rojstvo, spolno-življenjsko energijo, entuziazem, negovanje... Ko sem nedavna šla obiskat (v šamanskem jeziku) spodnji svet in prosila za srečanje z mojimi živalmi močmi, je prišla tudi kokoš. Pokazala mi je mojo vrednost in moč ustvarjanja.
Ko sem zunaj z mojimi puncami, me popeljejo v moč trenutka, pokažejo mi preprost tok življenjske energije, pokažejo mi žensko radostno kreativno prisotnost, za njih vse preprosto teče. Zaupajo, imajo svojo pamet in vzamejo si, kar je dano, naj bo to grozdje v moji roki ali na brajdi, muha, ki leta po travniku ali kamenčki za katere skoplješ luknjo v travo. In imajo ljubezen. Nevezano, neodvisno ljubezen. In komunicirajo srčno in zavzeto.
Danes je nastal hrup, nenavadno kokodakanje. Ustrašila sem se in tekla ven. Fifi je bila v hiški, na palici, kar ni običajno za dnevni čas. Iz kurnika je ležerno prišla mačka, takoj je vedela, da se mora umakniti. Kokoši ne upošteva, mene pa. Fifi je prišla ven in na polno pripovedovala. Kokodakanja pač ne razumem dobesedno, a bilo ji je težko, zdelo se je, da skoraj joka, globoko je dihala in brez prestanka kokodakala na meni do sedaj neznan način. Počasi se je umirjala, malo v naročju, malo na mojem hrbtu. Zaskrbljena in poln kljun besed. Nato je šla nazaj v hiško, pa spet ven in nazaj. Končno mi je začelo klikati. Hotela je znesti jajce in mačka jo je vznemirila, morda je ležala v topli slami, ali pa kradla hrano. Stala sem v bližini hiške, ne preblizu in delala Quantum Touch (prizemljevanje z dihanjem), lahko me je videla, a bila sem dovolj daleč, da je imela mir. Nato je znesla jajce in mirna in vesela, karšna ponavadi je, odšla ven na pašo.
Njeni občutki pa so v meni prebudili spomine. Spomine na moje kalvarije rojevanja otrok in drugih kreacij, spomine na kratenje mojih pravic, vrednosti, mojega osebnega prostora, miru in možnosti, da sem kdor sem in kot taka spoštovana in slišana. Hvaležno sem spustila spomine v svobodo, naj odidejo. Zdaj vem, kako je ko te nekdo sliši in te zavaruje, vem kako je ko si to lahko daš sam.
Dve leti nazaj, smo bili povabljeni na ekološko kmetijo na praznovanje rojstnega dne prijateljice moje hčerke. Tisti dan se je tam rodil teliček. Nekaj ur je bil star. Privezen na manj kot meter dolgi vrvi nekaj metrov stran od mame. Prijazno sem jih vprašala zakaj, dobila tudi prijazen odgovor. Videla sem ljudi, ki so delali v nedeljo, zato da smo se mi zabavali, videla sem zgaranega očeta in tiho mamo. Tiho, ponižno mamo. Ne ženske nisem videla. Se spomnite kaj sem napisala zgoraj, naj ponovim: Duh kokoši predstavlja med nativnimi ljudstvi plodnost, obilje, nove začetke, optimizem, pogum, rojstvo, spolno-življenjsko energijo, entuziazem, negovanje... Tudi krava je posebna žival, tudi njo sem srečala v spodnjem svetu. Materinska je bila in močna.
Nespoštovanje življenja, življenjskih naravnih odnosov, žensk, otrok, živali, narave je tesno povezano. Predolgo že traja. Ljudje smo se kar sprijaznili in tiho trpimo, si morda sploh ne dovolimo čutiti bolečin. Živali pa jih čutijo in povedo, če le kdo posluša. Pomagajo nam začutiti sebe, začutiti življenje, kakršno pač je in najbrž si želijo, da bi bili srečni vsi skupaj. Ne pozivam v revolucijo, pač pa v trenutke čuječnosti in sočutja. Sočutja in optimizma. Vsak lahko v nekem trenutku ustvari na ljubeč način varen prostor, kjer je nekdo slišan in viden. Več ko bo takih trenutkov, manj bo nehotenih (in hotenih) zlorab, ki so ponavadi plod nemoči, ujetosti, ukalupljenosti, neznanja. Zgodijo pa se dobrim ljudem. Ker večina je dobra.
P.s. Jaz mislim, da smo dozoreli, da ukinemo farme v Sloveniji.
Kokoš je posebna žival. Duh kokoši predstavlja med nativnimi ljudstvi plodnost, obilje, nove začetke, optimizem, pogum, rojstvo, spolno-življenjsko energijo, entuziazem, negovanje... Ko sem nedavna šla obiskat (v šamanskem jeziku) spodnji svet in prosila za srečanje z mojimi živalmi močmi, je prišla tudi kokoš. Pokazala mi je mojo vrednost in moč ustvarjanja.
Ko sem zunaj z mojimi puncami, me popeljejo v moč trenutka, pokažejo mi preprost tok življenjske energije, pokažejo mi žensko radostno kreativno prisotnost, za njih vse preprosto teče. Zaupajo, imajo svojo pamet in vzamejo si, kar je dano, naj bo to grozdje v moji roki ali na brajdi, muha, ki leta po travniku ali kamenčki za katere skoplješ luknjo v travo. In imajo ljubezen. Nevezano, neodvisno ljubezen. In komunicirajo srčno in zavzeto.
Danes je nastal hrup, nenavadno kokodakanje. Ustrašila sem se in tekla ven. Fifi je bila v hiški, na palici, kar ni običajno za dnevni čas. Iz kurnika je ležerno prišla mačka, takoj je vedela, da se mora umakniti. Kokoši ne upošteva, mene pa. Fifi je prišla ven in na polno pripovedovala. Kokodakanja pač ne razumem dobesedno, a bilo ji je težko, zdelo se je, da skoraj joka, globoko je dihala in brez prestanka kokodakala na meni do sedaj neznan način. Počasi se je umirjala, malo v naročju, malo na mojem hrbtu. Zaskrbljena in poln kljun besed. Nato je šla nazaj v hiško, pa spet ven in nazaj. Končno mi je začelo klikati. Hotela je znesti jajce in mačka jo je vznemirila, morda je ležala v topli slami, ali pa kradla hrano. Stala sem v bližini hiške, ne preblizu in delala Quantum Touch (prizemljevanje z dihanjem), lahko me je videla, a bila sem dovolj daleč, da je imela mir. Nato je znesla jajce in mirna in vesela, karšna ponavadi je, odšla ven na pašo.
Njeni občutki pa so v meni prebudili spomine. Spomine na moje kalvarije rojevanja otrok in drugih kreacij, spomine na kratenje mojih pravic, vrednosti, mojega osebnega prostora, miru in možnosti, da sem kdor sem in kot taka spoštovana in slišana. Hvaležno sem spustila spomine v svobodo, naj odidejo. Zdaj vem, kako je ko te nekdo sliši in te zavaruje, vem kako je ko si to lahko daš sam.
Dve leti nazaj, smo bili povabljeni na ekološko kmetijo na praznovanje rojstnega dne prijateljice moje hčerke. Tisti dan se je tam rodil teliček. Nekaj ur je bil star. Privezen na manj kot meter dolgi vrvi nekaj metrov stran od mame. Prijazno sem jih vprašala zakaj, dobila tudi prijazen odgovor. Videla sem ljudi, ki so delali v nedeljo, zato da smo se mi zabavali, videla sem zgaranega očeta in tiho mamo. Tiho, ponižno mamo. Ne ženske nisem videla. Se spomnite kaj sem napisala zgoraj, naj ponovim: Duh kokoši predstavlja med nativnimi ljudstvi plodnost, obilje, nove začetke, optimizem, pogum, rojstvo, spolno-življenjsko energijo, entuziazem, negovanje... Tudi krava je posebna žival, tudi njo sem srečala v spodnjem svetu. Materinska je bila in močna.
Nespoštovanje življenja, življenjskih naravnih odnosov, žensk, otrok, živali, narave je tesno povezano. Predolgo že traja. Ljudje smo se kar sprijaznili in tiho trpimo, si morda sploh ne dovolimo čutiti bolečin. Živali pa jih čutijo in povedo, če le kdo posluša. Pomagajo nam začutiti sebe, začutiti življenje, kakršno pač je in najbrž si želijo, da bi bili srečni vsi skupaj. Ne pozivam v revolucijo, pač pa v trenutke čuječnosti in sočutja. Sočutja in optimizma. Vsak lahko v nekem trenutku ustvari na ljubeč način varen prostor, kjer je nekdo slišan in viden. Več ko bo takih trenutkov, manj bo nehotenih (in hotenih) zlorab, ki so ponavadi plod nemoči, ujetosti, ukalupljenosti, neznanja. Zgodijo pa se dobrim ljudem. Ker večina je dobra.
P.s. Jaz mislim, da smo dozoreli, da ukinemo farme v Sloveniji.
RSS Feed
