Kuža in delfin: prijatelja - Pravljica za zdravljenje občutka ujetosti okoliščin

V obmorskem kraju je živel kuža z zlato dlako in veselim repom. Njegov najboljši prijatelj je bil delfin . Vsako jutro in vsak večer sta se srečala na obali in se igrala v morju.

Nekega dne pa kužka ni bilo na obalo ne zjutraj, ne zvečer. Delfin je bil zaskrbljen in poprosil je galebe, da se razgledajo naokrog in poiščejo prijatelja. Res so ga našli ujetega med skalami nedaleč stran od morja. Imel je zlomljeno tačko in polno prask po telesu. Galebi so mu poskušali pomagati iz luknje, a so bili prešibki.

Delfinu so sporočili, da je njegov prijatelj živ, a ujet v skalovju. Kužku pa so prinesli vode, da se odžeja, tudi tačko so mu naravnali in sam je dosegel večino ran, ter si jih očistil. Ni pa mogel splezati iz luknje.

Delfin je čakal na plimo, a tudi ta ni dosegla mesta, kjer je ležal prijatelj. Razmišljal je in razmišljal, kaj naj stori in se slednjič  le domislil načrta.

V morju je nabral dolgo morsko travo, spletel vrv in košaro. Nato je  galebom naročil naj v košaro leže njegov prijatelj, on pa bo vlekel vrv in skupaj ga bodo potegnili na površje.

Tako so tudi storili. Počasi in previdno so kužka potegnili iz skalne razpoke, on pa je po treh tačkah priskakal do svojega prijatelja. S pomočjo galebov si je v varnem kotičku pripravil ležišče, delfin pa mu je nalovil rib za večerjo.

Tam je ostal dokler ni bila njegova tačka spet zdrava. Kmalu sta se z ljubim prijateljem spet lahko igrala v  med valovi. Njuno prijateljstvo pa je bilo še močnejše.