Lučke stvarstva

Zlata kapljica se je spustila na Zemljo. »Wauuu!« bila je navdušena nad videnim. Tako hodi po gozdni poti in zasliši šumenje. Tam na desni se premika listje, nato se začne dvigati, nastane krtinica in kmalu se na njenem vrhu zasveti biserna kapljica, rdeče rjava, a zelo svetleča. »Wauuu!« le ta vzklikne od navdušenja in se skobaca iz zemlje. Začne hoditi po gozdnih tleh in živahno opazuje vse kar je. Nato zagleda zlato kapljico. Strmita druga v drugo. Pa spregovori rdeče rjava: »Hm, znana se mi zdiš, na nekoga me spominjaš! Ja, pozdravljena sestrica!« Zlata se zasmeji, poskoči, naredi salto, prileti nazaj na tla: »Res je, tudi ti si mi znana!« Zavriska in ji skoči v objem. Tedaj se kapljici zlijeta. Sredi gozda tako stoji bitje, človek, zlitje svetlobe Zemlje in Neba. Ogleduje se, ogleduje svet. Začne hoditi. Pogleduje v nebo in občuduje lučke tam visoko. In ko vidi roso, občuduje odsev svetlobe v njej. Išče lučke kamorkoli gre. Mimo prileti kresnička. Človek obstane v občudovanju. Kresnička pa si reče: »Wauuu, ta pa močno sveti!«

Želim ti, da se zavedaš luči v sebi, unikatne kombinacije svetlobe neba in zemlje in tako kot si bil(a) ustvarjen(a) ti, tako ustvarjaš tudi sam(a), ko povežeš svoje ideje s svojim delovanjem, ob tem ko se skozte pretaka radostna živost.

Vse dobro v 2014!

Darja