NOVA POT

Nekoč je živela veverica. Njen dom je bil mestni park. Tam ni bilo veliko živali, zato pa je mnogo ljudi zahajalo v park. Veverica je bila družabno bitje in vsakdo, ki ga je srečala je bil njen prijatelj, tudi ljudje. Še celo s psi se je razumela. Nekega jutra je tako pohajkovala po parku in prišla do klopce na kateri je sedel starček. Videti je bil zamišljen. Veverica je skočila na klopco in sedla k njemu. Najprej je sploh ni opazil. Zato se mu je še malo približala. Nasmehnil se ji je, a hitro se je vrnila zamišljenost in zopet je strmel predse. Veverica je poznala ljudi. Včasih so bili veseli in radoživi, posebej najmanjši. Včasih pa so bili zamišljeni in žalostni, ali pa razburjeni in nervozni. V parku so se ponavadi umirili in iz njega odšli drugačni. To jo je veselilo. Zdelo se ji je, da ima najlepši dom pod soncem, dom, ki vsakega obiskovalca umiri in razvedri. Tale starček je bil globoko v svoji žalosti, je opazila. Tole bo dolgo trajalo, če česa ne storim, si je mislila in mu skočila na noge. Starček jo je pogledal, poskušal se je zopet nasmehniti, a ni šlo. »Sezuj čevlje,« mu je velela. Poslušal jo je. »Zdaj pa pojdi z menoj!« Starček je vstal in počasi šel bos za njo. Stopala sta po vlažni travi, veverička je plezala po drevesih in mu kazala pot. Čez nekaj časa se je starček že malo razvedril in opazil, da hodita po isti poti, da krožita in se znova in znova vračata na isto mesto. Vprašal je veverico: »Po isti poti me vodiš. Kako to? Saj park ima več poti.« Veverica se je nasmehnila: »Res je park ima več poti. Si pripravljen na novo?« Starčku je postalo jasno, kaj je naredila veverica. Dolgo časa je krožil v istih mislih, isti žalosti, po istih poteh. Čas je bil, da stopi na novo. »Le po čevlje skočim, morda mi še prav pridejo!« je vzkliknil veverici in mladostno stekel po čevlje. Ni jih obul, le s seboj jih je vzel, ostalo pa je pustil za seboj in šla sta na novo pot.

Ste kje obtičali?

Je v vaši bližini veverica,ki vas vabi, da začutite pot pod nogami, zraven pa vam sočutno dovoli, da se srečate s sabo, se spoznate in ponovno izberete smer? Zagotovo je v bližini. Vedno je.

OBJEM :)