Dobra vila: »Pepelka, moja draga, tako dobra si in prijazna, za vse poskrbiš, vse je čisto in pospravljeno, kaj bi si izbrala za plačilo?
Pepelka: Želim si le, da bi me imel kdo rad, malo pozornosti in ljubezni si želim. Dobra vila: Na druge ne smem vplivati, vendar pa ti lahko izpolnim materialne želje, kaj bi si izbrala, kaj bi rada počela? Pepelka: Rada bi šla na potovanje okoli sveta, rada bi videla daljne dežele. Dobra vila: O to je pa preprosto, jutri ti prinesem vse, kar potrebuješ in takoj boš šla na pot. Pepelka: Ne, ne, počakaj dobra vila! Kdo bo pa skrbel za mačeho in polsestri, kdo bo čistil in kuhal, kdo bo jemal njihovo jezo in slabo voljo na svoja ramena, kdo jih bo lepotičil in spodbujal, kdo bo poleg njih prašen in umazan in majhen in ničvreden, da se bodo počutile lepše in vrednejše od mene. Ne morem jih pustiti. One so vse kar imam, one so vse kar poznam. Kaj, če ne bom nikomur pomenila nič tam zunaj v neznanem svetu. Prosim, raje mi prinesi novo krpo in omelo. Dobra vila je zavzdihnila: Ni še čas, pridem spet čez kako leto.
0 Comments
Leave a Reply. |
|