Nekoč se je Luč odločila, da spomni ljudi na njihov izvor. Da bi postala bolj vidna in razumljiva, da bi sploh lahko govorila jezik, ki bi ga ljudje razumeli se je zgostila v Mir.
Nadela si je človeško podobo in šla po svetu. Vedela je, da ima vsak človek globoko v sebi luč miru in ta bo njihova skupna točka, tako se bodo lahko slišali in pogovarjali, si je mislila Luč, ki je bila zdaj Mir.
Razgleduje se med človeštvom in spozna, da je večina ne sliši, oziroma sploh ne opazi. Še malce se je zgostila in postala Radost, frekvenca je bila nižja, a prav prijetna. Toda še vedno je premnogi niso opazili.
Pa se je zgostila v Ljubezen. Tudi ta ji je bila všeč, a še vedno ni mogla do večine ljudi. Tedaj je že vedela, da če želi srečati vsakega človeka, bo morala zniževati frekvenco in se zgostiti v mnogo različnih oblik.
Naloga se ji je zdela še bolj zanimiva in tako je prehajala v sprejemanje, odpuščanje, razumevanje, zaupanje, pogum, ponos, jezo, hrepenenje, strah, žalost, apatijo in vse do dna do krivde in sramote.
Postala je mavrica, razdelila se je na številne barve in preko njih se je dotaknila slehernega človeka sveta. Vsi so doživeli svoj mir, Luč pa je še dolgo ostala z njimi. Pravzaprav je ostala za vedno.
Nadela si je človeško podobo in šla po svetu. Vedela je, da ima vsak človek globoko v sebi luč miru in ta bo njihova skupna točka, tako se bodo lahko slišali in pogovarjali, si je mislila Luč, ki je bila zdaj Mir.
Razgleduje se med človeštvom in spozna, da je večina ne sliši, oziroma sploh ne opazi. Še malce se je zgostila in postala Radost, frekvenca je bila nižja, a prav prijetna. Toda še vedno je premnogi niso opazili.
Pa se je zgostila v Ljubezen. Tudi ta ji je bila všeč, a še vedno ni mogla do večine ljudi. Tedaj je že vedela, da če želi srečati vsakega človeka, bo morala zniževati frekvenco in se zgostiti v mnogo različnih oblik.
Naloga se ji je zdela še bolj zanimiva in tako je prehajala v sprejemanje, odpuščanje, razumevanje, zaupanje, pogum, ponos, jezo, hrepenenje, strah, žalost, apatijo in vse do dna do krivde in sramote.
Postala je mavrica, razdelila se je na številne barve in preko njih se je dotaknila slehernega človeka sveta. Vsi so doživeli svoj mir, Luč pa je še dolgo ostala z njimi. Pravzaprav je ostala za vedno.
RSS Feed
