Zdravljenje z zgodbami je najbrž staro toliko kot človeštvo. Zelo naravno je izraziti situacijo skozi zgodbo, ki opisuje bistvo problema, s katerim se zavestno ne moremo soočiti, oz ne prepoznamo bistva. Zato že vsa leta od kar sem spoznala tapkanje, kombiniram ta dva pristopa, seveda pa si z zgodbami pomagam tudi pri ostalih zdravljenjih oz coachingu.
Še posebej pa priporočam ta pristop staršem, ki poskušajo pomagati SVOJEMU otroku. Otrokov problem je običajno povezan tudi s staršem na tak ali drugačen način. Povezavo lahko prepoznamo, ne pa nujno. Znano dejstvo je, da vsi ljudje vplivamo na celoten svet, a znotraj ene družine je energijski preplet še močnejši, enako velja za druge skupnosti, kjer ljudje preživijo skupaj veliko časa. Ko starš poskuša recimo tapkati z otrokom, pa sam ni umaknil svojega dela problema, ali svojega doprinosa k problemu, ker se ga morda niti ne zaveda, ali pa ga ne more prepoznati, takrat bo otrok še težje izrazil, kar se mu dogaja, oziroma, tapkanje ne bo (tako) učinkovito. Namreč otrokova bolečina je lahko do neke mere tudi bolečina starša, ali pa je v svojem jedru zelo tesno povezana s staršem. Te povezave lahko obstajajo na zavesti nevidnem nivoju. Ko pa pokličemo na pomoč zgodbe in živali v zgodbah, pa naš um in prestrašen ego ne bosta več blokirala ozdravitve. Naši ali otrokovi občutki se bodo lahko izrazili skozi zgodbo. Podzavestno bomo izbrali pravega junaka zgodbe, osebno priporočam naj bo žival in izbrali bomo situacijo v kateri se ta žival nahaja. V praksi sem slišala zgodbe o lačnih mravljah, komarjih, pajkih, prestrašenih zajčkih, osamljenih konjih in gazelah sredi stepe ali puščave, ugrabljenih muckih zaprtih v stari hiši, začaranih pticah, ranjenih medvedih in tako dalje. Lačne živali so se že kar nekajkrat pojavile, čeprav noben od teh otrok ni živel v pomanjkanju hrane, vsaj ne v obdobju, ko sem delala z njim, je bil pa prisoten finančni strah na strani staršev v omenjenih primerih. Če opazite povezavo z vašimi skrbmi, ranami, strahovi, travmami, nikar si ne očitajte, dodatni občutki krivde ne bodo v korist nikomur. Nadaljujte tapkanje z lačno mravljo ali drugo živalco, poveste otroku, da ima na voljo čarobno palčko in mravlja si lahko karkoli pričara ali odčara. Torto morda? Kasneje pa se lotite še svojih strahov in jih osvobodite iz sebe. Domišljija, zgodbe in ščepec tapkanja, lahko pa tudi rišete zgodbo, lahko sprosti marsikatero napetost iz vaših in otrokovih teles. Pravljice so tukaj za vse, tudi za odrasle.
2 Comments
eden bolj simpatičnih nasvetov za katerega vrjamem, da resnično deluje. Sama poznam kar nekaj otrok, ki so izgubljeni in prestrašeni (zaradi različnih razlogov) in vrjamem, da bi v takih zgodbah našli dodatno moč oziroma bi jim bile v tolažbo, kar je včasih že veliko.
Reply
Darja
1/6/2017 19:34:23
Maruša hvala! Res je marsikateremu otroku velikemu ali malemu bi bilo marsikaj prihranjeno, če bi bil slišan na tak simpatičen način (in sicer). Morda pa njihove otroke usmerite na to stran in odprete vrata za več sreče. Vse dobro!
Reply
Leave a Reply. |
|